predstavitev  ¦  živali  ¦  rastline ¦   življenjski prostori ¦  o projektu  ¦  Triglavski narodni park  ¦  Natura 2000 v Sloveniji


NATURA 2000 v BOHINJU - ŽIVLJENJSKI PROSTORI

Gorski svet na apnencu je v Sloveniji nekaj običajnega. Na apnencu se razvijejo nadzemne in podzemne posebnosti, ki jim rečemo kraški pojavi. Vrtače, polja s kratkimi, v vijugah tekočimi potoki, apneni podi s šrapljami ali šrvantom in podzemni labirinti z zalogami vode so le nekateri od njih, ki so pogostejši v visokogorskem krasu. Apnenčasta podlaga omogoča življenje nekaterim rastlinskim združbam, ki drugje, na primer na evropskem prevladujočem granitu, ne uspevajo. Takšna so na primer skalna traviša na bazičnih tleh, polnaravna suha traviša, ki so značilnost vseh visokih planinskih pašnikov, apneni podi, strmo skalovje, s hranivi revna visokogorska jezera, alpske reke z lesnato vegetacijo ob obrežju in ruševje. Te združbe so življenjski prostori mnogih rastlin in živali, ki so se posebej prilagodile na gorske razmere. Rastline imajo na primer večje in bolj barvite cvetove, da jih opraševalci lažje najdejo, zaradi zašite pred sevanjem so bolj dlakave, pa tudi koreninijo se bolj globoko. Sesalci in ptiči so prilagojeni z menjavo in zgoščevanjem dlake oziroma perja ali sezonskim preseljevanjem; dvoživke ne mrestijo, ampak kotijo žive mladiče. Življenjski prostori na apnencu v Bohinju prevladujejo, v Evropi pa so redki.


Šotna barja so s stališa varovanja narave ena najdragocenejših naravnih vrednot na Zemlji. So ostanek prvobitne narave, na katero človek v zgodovini ni imel nobenega neposrednega vpliva. V Alpah so nastala kmalu po koncu ledenih dob v ulekninah, kjer se je zadrževala voda. Rastlinje je ledeniško jezerce postopoma preraščalo, naselili so se šotni mahovi, voda pa je postajala vedno bolj zakisana. Rastlinstvo je posebej v osrednjem delu barja priraščalo tako, da se je površina skozi nekaj tisoč let dvignila nad gladino vode. Šotno barje je zato na prerezu lečasto. Na ostre življenjske okolišine so se tu prilagodile le redke rastlinske in živalske vrste. Poleg šotnih mahov prevladujejo šaši ali poltrave in vresnice, kot so na primer brusnice, borovnice, vresa in barjanska kopišnica. Posebno so zanimive mesojede rastline: rosika, mastnica in mešinka, ki pomanjkanje hraniv v tleh nadomešajo s sokovi ujetih žuželk. Med živalmi so najbolj značilni kaji pastirji. V Sloveniji imamo šotnih barij zelo malo. Ostanki so se v teku stoletij gospodarjenja z gozdovi, kmetijsko zemljo in bohotenja turizma ohranili tudi na Pokljuki in Jelovici. Največja so Šijec ali Sivec, Goreljek, Mlake pod Javorovim vrhom in Blatca.


Društvo JARINA Bohinj
jarina.bohinj@europe.com