predstavitev  ¦  živali  ¦  rastline  ¦   življenjski prostori ¦  o projektu  ¦  Triglavski narodni park  ¦  Natura 2000 v Sloveniji


NATURA 2000 v BOHINJU - ŽIVALI

Planinski orel je ena izmed največjih ujed pri nas. Odrasel ptič meri od kljuna do repa do 90 cm, čez krila pa tudi več kot 2 metra. Lovi predvsem sesalce do velikosti gamsjih mladičev in večje ptiče, na primer ruševce. Domuje v odročnih planinskih predelih, kjer gnezdi navadno na skalni polici pod previsom, redkeje na drevju. Zgodaj spomladi znese samica običajno 2 jajci, iz katerih se po mesecu in pol izvalijo mladiči - gnezdomci. Po treh mesecih prvič poletijo. Planinski orel je razširjen po vsej Evropi, vendar ni pogost. Njegovo število je v preteklosti močno upadlo zaradi lova. Danes je povsod zavarovan. V Sloveniji ocenjujejo, da živi okrog 25 parov.


Lorkovičev rjavček Rjavčki so metulji, ki živijo predvsem v gorskem in gričevnatem svetu. Poznamo veliko različnih vrst, ki jih na videz zelo težko med seboj ločimo. Njihovi skupni lastnosti sta rjavo obarvana krila in dolge sprednje noge brez krempeljcev. Odrasel Lorkovičev rjavček ima opazno srebrnkastosivo spodnjo stran zadnjih kril. Živi pretežno nad gozdno mejo, kjer obletava skalovje, pobočni, redko porašen grušč in kamnite trate. Prehranjuje se z medečino. Ličinke - gosenice - so zelenkaste z rahlimi vzdolžnimi črtami. Žrejo rastlinske liste, večinoma ponoči. Lorkovičev rjavček je širši endemit. Najdemo ga samo v zahodnih Karavankah, Julijskih in Karnijskih Alpah.


Kapelj je majhna nenevarna sladkovodna riba iz skupine bodik, ki sicer slovi po precej strupenih morskih predstavnikih. Živi na stalnih mestih na dnu hitro tekočih, istih in plitvih voda, tudi Bohinjskem jezeru in njegovih pritokih. Čez dan se zadržuje pod kamni, ponoči pa gre na lov za ličinkami žuželk, rakci in drugimi drobnimi nevretenarji. Drsti se pomladi. Samike odlagajo kupčke rumenkasto do roza obarvanih jajčec pod večje kamne, samčki pa jih čuvajo do izvalitve. Kapelj je razširjen od južne Skandinavije do severa Španije in Italije. V celotni Evropi je redek. Najbolj ga ogrožata onesnaževanje voda in regulacije vodotokov.


Rjavi medved je največja zver v Sloveniji. Največji samci tehtajo pri nas več kot 200 kg. Samice so obutno manjše. Pozimi miruje, vendar to ni pravo zimsko spanje. Telesna temperatura mu upade le za 2°C, upočasni se mu srčni utrip. Sredi zime se lahko prebudi, samica pa v tem času tudi koti. Je izrazit vsejed, saj se hrani z gozdnimi plodovi, podzemnimi in zelenimi deli rastlin, glivami, glodavci ter mrhovino. Ker je medved plenilec, je lahko njegov plen tudi živina, kar pa pomeni možno nevarnost tudi za človeka. Rjavi medved potrebuje velik, dobro ohranjen življenjski prostor s čim manjšim vplivom človeka. V Julijcih se redno pojavlja, stalno pa tu ne živi.


Hribski urh je v Sloveniji splošno razširjena vrsta. Prepoznamo ga po rumenočrnem trebuhu in bradavičasti koži na hrbtu. Skozi hrbtne bradavice se odpirajo strupne žleze. Zadržuje se med rastlinjem luž in mlakic blizu gozda. Ta življenska okolja so pogosto rezultat človeške aktivnosti, na primer glinokopi, kamnolomi ali kolesnice v gozdu. Poleti lahko slišimo njegove paritvene melodične klice: uuh... uuh...uuh. Posamezna samica lahko letno odloži 120 do 170 jajčec na travne bilke, ki visijo v vodo ali na poplavljene rastline. Od septembra do marca prezimuje na kopnem. Ogroža ga izginjanje majhnih vodnih teles, ki je posledica sprememb rabe tal.


Društvo JARINA Bohinj
jarina.bohinj@europe.com